POMEN MOKRIŠČ IN MLAK NA POSESTI

samooskrbni22 de julio de 20262 minutos de lectura39 vistas

Na posesti sem pred leti uredil(a) majhni mlaki, ki je v sušnih razmerah še vedno dovolj globoka, da v njej lahko živijo različne vodne živali. Mlaka tako povečuje biotsko raznovrstnost in ravnovesje, kar se pozna tudi pri tem, da se “škodljivci” ne razmnožujejo pretirano, zato jih ni treba zatirati. Ker verjamem, da več življenja pomeni več ravnovesja, načrtujem še dodatna mokrišča, da se lahko naseli še več vrst.

Pred hišo sem pred štirimi leti dal skopati dva čisto mala jezerca, oz. kal, oz. mlako. Ne vem kam točno bi jo uvrstil, ampak to niti ni tako važno.

Skratka, sedaj, ko je suša se je gladina spustila na 20 do 30cm globine, a k sreči ne gre nižje, saj v njej prebiva nekaj živali, ki sem jih zelo vesel in dajejo posesti dodatno vrednost k ekosistemu.

-KRASTAČA (zgodaj spomladi izležejo ogromno jajčec, a jih čez leto ni v vodi),

-RJAVA ŽABA (je samo mimobežna obiskovalka v maju),

-URH, žaba (po trebuhu je rumene barve in je prisotna skozi vso leto),

-BELOUŠKA (z Vitom sva jih na hitro naštela 6, a jih je ziher več),

-PUPKI (letos sem jih prvič videl in so zelo dober pokazatelj čistega okolja in ravnovesja, še posebno, če je hkrati prisoten urh),

-DIVJA RACA (spomladi je prihajala a sta jo žal moja psa napodila, sicer bi verjetno gnezdila tu),

-SIVA ČAPLJA (žal jih prav tako naženeta moja psa),

-in ostale manjše vodne živalice.

Tudi psa sta del ekosistema, saj sta ključna, da srne ne pohrustajo zelenjave in divji svinje ne pojedo krompirja ali koruze. Po drugi strani pa odženeta marsikaj korisnega, a vseeno delata več koristi kot škode.

Na posesti imam še dva mokrišča, ki ji bom ob priliki dal skopati z bagrom, da omogočim živežu, da se naseli, saj so pri meni dobrodošli živali. Več kot jih je, bolj je vse v ravnovesju.

Ko je okolje v ravnovesju se "škodljivci" ne morejo prekomerno razviti in posledično jih ne tretiramo več kot škodljivce, saj ne delajo več škode, oz. je zanemarljiva.